Male komunalne čistilne naprave in greznice

Male komunalne čistilne naprave in greznice

Kjer ni javne kanalizacije, morajo lastniki novogradenj v projektu predvideti postavitev male komunalne čistilne naprave ustrezne velikosti ali izjemoma gradnjo nepretočne greznice.

 

Mala čistilna naprava

Gradnja nepretočne greznice je s soglasjem izvajalca javne službe odvajanja odpadnih vod izjemoma dovoljena na vodovarstvenih območjih in na območjih, kjer je v kratkoročnem obdobju predvidena izgradnja javne kanalizacije.

 

Male komunalne čistilne naprave (MKČN)

Za postavitev MKČN (do 50 PE) ne potrebujete posebnih dovoljenj, saj se jih po zakonu obravnava kot enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Lastnik oz. upravljavec MKČN je dolžan najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja o tem pisno obvestiti izvajalca javne službe – Režijski obrat Občine Radenci.

Med 3. in 9. mesecem  po zagonu MKČN je potrebno izdelati Poročilo o prvih meritvah za MKČN, kateremu obvezna priloga je analizni izvid o opravljenih meritvah, izdan s strani pooblaščenega izvajalca, ki je meritve izvedel. Seznam je dostopen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor  (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/tabela/5).  Analizni izvid ne sme biti starejši od 30 dni. Naslednje leto, po prejetju Poročila o prvih meritvah, se izvede ponovni pregled in izda Poročilo o pregledu. Nato se pregled opravi vsako tretje leto.

 

MKČN mora biti ustrezne velikosti

Ustrezna prostornina čistilne naprave je odvisna od števila oseb, ki jim je namenjena, ter od porabe vode in dejavnosti, s katero se ukvarjajo v obravnavanem objektu. Zaradi možne preobremenitve MKČN svetujemo, da pri prodajalcu čistilne naprave preverite ustreznost vašega želenega nakupa.

 

Vrste MKČN

Skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. 98/2015) lahko izbirate med biološko, lagunsko ali rastlinsko MKČN. Čiščenje odplak v biološki čistilni napravi poteka podobno kot v naravi, z mikroorganizmi, ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Navadno so to aerobne bakterije, ki pridejo v čistilno napravo z odpadno vodo, v kateri dobijo hrano, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka. Biološka čistilna naprava lahko deluje sekvenčno ali kontinuirano.

V sekvenčnem biološkem reaktorju (SBR), kot imenujemo eno od dveh vrst bioloških čistilnih naprav, se voda očisti v šestih do osmih urah, kar pomeni, da se odplake nadzorovano očistijo, še preden bi dosegle podtalnico. Čiščenje poteka v enem prekatu, dotok pa je urejen v drugem.

V napravi s plavajočimi delci, ki je druga vrsta biološke čistilne naprave, je čiščenje pretočno – kolikor vode pride noter, toliko je gre ven, kar lahko povzroči težave ob občasno povečanem dotoku vode.

Pri nakupu male biološke čistilne naprave morate biti pozorni na to, da ima kot gradbeni proizvod izjavo o lastnostih skladno z veljavno zakonodajo in pogostost praznjenja, to pomeni da ima dovolj velik zalogovnik blata, da je ni potrebno prazniti pogosteje kot enkrat letno, še bolje enkrat na obdobje 3 let.

Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen seznam MKČN, ki izpolnjujejo kriterije skladnosti z veljavno zakonodajo.

Vzdrževanje biološke ČN ni zahtevno. Potreben je reden servis, ki ga opravite enkrat letno in pravočasen odvoz mulja, ki se nabere v zalogovniku blata oz. v usedalniku, skladno s tipom naprave. Odvozi so odvisni od prostornine MKČN. Pomembno je, da upoštevate navodila proizvajalca. V primeru, da mulja ne odstranite pravočasno, se proces čiščenja zasiči, iz naprave se začne širiti smrad, zmanjša se učinkovitost čiščenja, voda na iztoku pa posledično ne ustreza zakonsko določenim standardom. Za odvoz mulja smo kot pooblaščeno javno podjetje pristojni mi, ki ga odpeljemo v centralno čistilno napravo, kjer ga še dodatno obdelajo. Stroški odvoza so skladni z veljavnim cenikom.

Razlik med biološko, lagunsko in rastlinsko čistilno napravo je več. Ena je tudi ta, da lagunska in rastlinska MKČN zavzameta večjo površino. Na podeželju to ne predstavlja velikega problema, zaplete pa se lahko v gosteje poseljenih krajih. Za vgradnjo lagunske in rastlinske MKČN potrebujemo nekoliko nagnjen teren, saj se voda po napravi pretaka gravitacijsko. Obe napravi sta brez prisilnega prečrpavanja, kar pomeni tudi manjše stroške delovanja, gradnje in vzdrževanja. Obe vrsti čistilnih naprav sta sestavljeni iz primarnega usedalnika in čistilnega dela. Pri lagunski MKČN je to plitva laguna v kateri se izvajajo procesi čiščenja, biomasa pa je pritrjena na dno in brežino lagune. Rastlinsko MKČN sestavljata zaporedno povezani gredi, v katerih se pretaka odpadna voda, in sicer pod površjem zemljine (peska), kar preprečuje nastanek smradu ali razvoj nadležnih insektov. Voda teče skozi substrat, na vrhu katerega so zasajene rastline – od tod tudi ime. Na poti skozi substrat, naseljen z mikroorganizmi, se voda čisti, dodatno pa za to poskrbijo rastline. Čiščenje vode je kombinirano (fizikalno, kemijsko in biološki čiščenje), zato je voda na iztoku tudi do 99 % bolj čista kot na vtoku, praviloma pa je učinkovitost čiščenja vedno višja od 85 %. Tudi pozimi, ko je rastlinja manj. Voda je dovolj čista, da jo lahko uporabite za zalivanje zelenic ali sadovnjakov, vendar s to vodo ni priporočljivo zalivati vrtnin. Zadrževalnik v katerem se nabira mulj je treba očistiti na približno dve leti (odvisno od proizvajalca), drugače pa le spremljate delovanje in sicer tako, da približno dvakrat na teden pregledate jaške in cevi, da se ne bi zamašili.

 

Subvencioniranje nakupa MKČN

Vsako leto je na spletni strani Občine Radenci objavljen Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Radenci. Razpis je odprt do porabe sredstev.

 

Odvoz blata iz MKČN in greznic

Skladno z uredbo je izvajalec javne službe odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod dolžan odpeljati blato iz pretočnih greznic in MKČN enkrat v treh letih.

V kolikor uporabnik želi čiščenje greznice, mu greznico, ko nas o tem obvesti, po naročilu spraznimo. Storitev se obračuna v skladu z veljavnim cenikom. Odvoz lahko naročite po telefonu na številko 065 602 202.

Pri obstoječih pretočnih greznicah praznimo prvi prekat, v katerem je greznična gošča, drugi prekat in naslednje pa le po potrebi (zaradi ukinitve greznice, ko se izvede priključek na kanalizacijo oz. ko se izkaže, da je gošča tudi v drugem in/oz. v tretjem prekatu, kar bi lahko povzročilo zamašitev ponikovalnice ipd.).

Pomembno: V primeru izpusta iztoka greznice na teren oziroma v potok ravnamo tako, da kršitelja najprej opozorimo, če opozorilo ne učinkuje, smo ga dolžni prijaviti pristojnemu inšpektoratu. Izpust iz obstoječih greznic, mora biti urejen s ponikanjem v tla, tako da je iztok nemoteč in neškodljiv okolju ter prebivalcem.

 

Oprostitev plačila storitev odvoza blata iz greznic in MKČN

Kmečka gospodinjstva, ki se ukvarjajo z živinorejo, imajo možnost, da mulj iz lastne greznice zmešajo z gnojevko oziroma gnojnico ter po vsaj šestmesečnem skladiščenju uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu. Kot ustrezno dokazilo za oprostitev storitev odvoza blata iz greznic mora uporabnik dostaviti Izjavo o uporabi odpadnega blata za gnojilo v kmetijstvu s sledečimi prilogami:

  • izpis iz centralnega registra govedi (seznam govedi na kmetijskem gospodarstvu).

Vloga se vloži na naslov Občine Radenci in se kot popolna šteje takrat, kadar naslovnik posreduje vso zgoraj navedeno dokumentacijo. Občina Radenci na podlagi popolne vloge izda Odločbo o oprostitvi v roku 15 dni, in sicer z veljavnostjo od datuma vloge do konca triletnega obdobja.

Vloge je treba po preteku treh let obnoviti. V času oprostitve so uporabniki sami dolžni voditi evidenco o svojih odvozih blata iz greznic.

 

Odgovornost upravljavca in uporabnika

Kot upravljavci javne kanalizacije smo odgovorni za vzdrževanje javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka na območju javnih površin.

Za stanje in vzdrževanje interne kanalizacije (cevovodi, objekti in naprave na parceli oziroma v objektu uporabnika za priključnim revizijskim jaškom) in priključka na javno kanalizacijo do javnih površin, je odgovoren lastnik objekta, vendar mora upravljavcu dovoliti pregled kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije, ki poteka izven objekta. Zunanja interna kanalizacija mora biti urejena skladno s soglasjem in navodili upravljavca. Lastnik zemljišča oziroma objekta mora za opravljanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji dovoliti dostop in izvedbo del upravljavcu.